• Home
  • Line#
  • Scopes#
  • Navigate#
  • Raw
  • Download
1
2DELJENJE BESED
3
4- soglasnik med dvema samoglasnikoma prenesemo v naslednjo vrstico (de-lati)
5- soglasniški sklop med dvema samoglasnikoma lahko prenesemo v naslednjo vrsto, če je na začetku besede izgovorljiv (že-mlja)
6- dva govorjena samoglasnika lahko delimo (po-iskati)
7- v prvi vrsti lahko ostane le ena črka in sicer samoglasnik ali zlogotvorni r (o-stro,       r-jav), ampak nekateri iz estetskih razlogov tega ne delijo
8- ne delimo glasovnih sklopov, sestavljenih iz različnih črk, ki zaznamujejo en glas (goe-the)
9- dve enaki črki lahko delimo (ho-over)
10- števk ne delimo in kratic tudi ne
11- možnost prenašanja nekaterih ločil (pomišljaja, vezaja, treh pik) v novo vrstico
12- soglasniški sklop v sestavljenkah, zloženkah in sklopih (na meji sestavin: od-tajati, po-oblastiti)
13- sestavljenke (zloženke in sklope) delimo na mejah sestavin, lahko pa soglasnik prenesemo v naslednjo vrstico (iz-učiti/i-zučiti, iz-govoriti/i-zgovoriti, na-učiti/nau-čiti)
14- deljenje po načelu izgovorljivosti: delimo, če je drugi del lahko izgovorljiv (konj-ski in ne kon-jski, ker drugega dela ne moremo izgovoriti)
15
16--------------------------------------------------------------------------------
17
18Deljenje besed
19
20Glavna načela slovenskega deljenja:
21
221. Po zlogih, ko na koncu vrstice ne moremo zapisati cele besede: hi-ša, no-vo le-to;
23
24Jedro zlogov so samoglasniki (a,e,i,o,u), zlogotvorni r (pr-stan, prt, vrt) v besedah, ki posnemajo naravne glasove (hm-kni-ti), v tujih besedah l (Vl-ta-va, fi-lm).
25
26Upošteva se pisna zložnost: črn je enozložna beseda, čeprav jo izgovarjamo dvozložno.
27
282. Soglasnik med dvema samoglasnikoma se prenese v novo vrsto k naslednjemu zlogu: je-zik, ko-le-dar, ma-ti
293. Predpone delimo po morfemski meji: od-i-ti, raz-pisati, pred-sednik
304. Soglasniško skupino med samoglasniki delimo po načelu izgovorljivosti oz. da se s preostankom lahko začne nova beseda: se-stra, ses-tra
315. Citirane besede in imena se delijo tako, da ostajajo skupaj znaki, ki označujejo en glas: Goe-the, Ma-cha
326. Priredne zloženke delimo na mestu vezaja tako, da se ta prenese v novo vrsto: črno--bel film priredno zložene številke enako: 1234-543-876--6743
33
34Ne delimo:
35
36- Podrednih zloženk ne delimo na mestu vezaja: 5-tonski, 10-odstotni; CD-plošča
37- Kratic, ki se izgovarjajo črkovno
38- Na mestu vezaja med z velikimi črkami pisano kratico in obrazilom: CD-ja;
39- Tako, da bi na koncu vrste ostala ali se prenesla v novo vrsto ena sama črka;
40- Izrazov, ki sodijo skupaj, ne razbijamo: t. l., d. d., pr. n. š.
41
42--------------------------------------------------------------------------------
43
44http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/sebenik-martina.pdf
45